Zadnji petek je bil malce drugačen od preteklih, bolj umirjen, enostaven, počasen, že skoraj dolgočasen… Zakaj? V službi nas je bilo vsega skupaj za vzorec, ostali so uživali in se tako ali drugače sproščali v objemu Prekmurja.

Ker imam kot človek, ki uživa ob štedilniku, pečici, kotlu,… neizmerno srečo da “službujem” v neposredni bližini LJ tržnice je bil takle umirjen dan več kot primeren, da med malico odskakljam do tržnice se razgledam in počasi sestavim jedilnik za kosilo/večerjo.

V naši kuhinji se že dolgo nič pametnega ni zgodilo kar pomeni, da  žena že dolgo niso bili deležni mojih kuharij in zato je bil sprehod po tržnici in iskanje sestavin prilagojen okusu boljše polovice.

Najprej en krog po odprtem delu, kjer smo v vrečko pospravili nekaj strošjega fižola in mlade špinače, v zaprti del po odlične sveže spinačne rezance in še skok do ribarnice po nekaj kozic, ki jih žena več kot obožujejo.

In kaj je nastalo in seveda kako?

Čebula - 1
Peteršilj - manjši šopek
Maslo - 50g
Špinačni rezanci - 300g
Kozice - 200g
Jurčki sveži - lonček in pol
Stročji fižol - pest
Mlada špinača - 300g
Konjak - žlica ali dve
Sladka smetana - 250g
Kisla smetana - 100g
Česen - strok ali dva
Limona - 1
Sol
Poper

Pristavimo vodo, v kateri bomo skuhali rezance. Rezanci se kuhajo sila kratek čas, tako da jih v krop vrzite nekje pri koncu praženja/kuhanja kozic in ostalih dobrot.

Kozice malce splaknemo, osušimo ter okopamo v limoninem soku.

V ponvi razpustimo maslo, kateremu naj se takoj pridružita čebula, česen, kozice (skupaj s kopeljo) in jurčki. Rekel sem takoj. Med praženjem zgoraj navedenega ali bolje še malce prej zavremo vodo v kateri blanširamo špinačo in strožji fižol.

Kozice zalijemo z žlico ali dvema konjaka ter jih pražimo dokler tekočina ne izpari, takrat dodamo narezan stročji fižol ter sladko smetano. Malce premešamo, solimo, popramo, potresemo s  peteršiljem, dodamo kislo smetano, špinačne rezance, vse skupaj še malce premečemo po posodi po vrhu potresemo z na grobo narezano špinačo ter ogenj na off.

Med tem ko sva uživala v pojedini, sva se spraševala, kaj za vraga se je zgodilo in kaj spremenilo, da tega ne počneva več tako pogosto. Hmm… Marsikaj. Marsikaj lepega, dobrega, drugačnega, ki pa s seboj odnese veliko slabega in malce dobrega… vse ima svojo ceno.

Dober tek.