Objava izpod peresa zakoncev Šalić… Jasmine in Primoža.
… o Visu, za vse nevedneže… ja, otok Vis je bil za časa SFRJ vojaški otok, med 2. svetovno vojno pa tudi politični sedež, kjer je kraljeval in v svoji špilji bival tovariš Tito, zato raznovrstnih vojaških objektov na otoku ne manjka…
Napis pri Titovi Špilji
Eden bolj zanimiv tovrstnih objektov je tudi tunel za podmornice, ki se nahaja v ozki uvali na severni strani otoka, dostop do nje je možen tudi s kopnega, na veliko veselje vseh, ki niso ljubitelji krajših pohodov se lahko do tja (no, skoraj do tja) zapeljete tudi z avtom (priporočam terenca, cesta je res obupna, polna nevarnega in ostrega kamenja)
Tunel za podmornice
Sicer pa je Vis eden najmanj obljudenih otokov, ki ima besedo massturizem v slovarju tujk. Otok šteje cca 4000 prebivalcev, ima dve večji mesti (Vis in Komiža) ter nekaj manjših vasic v notranjosti, obdanih z ličnimi vinogradi… pa seveda številne zalivčke s prelepimi plažami, ki sploh niso tako obiskane, kot si lahko človek predstavlja. Ena takšnih je uvala Rukavac, najbolj znana pa je uvala Stiniva, ki je s kopnega dostopna po srednje zahtevni planinski poti (beri cca 20 minut spusta v dolino po kamnitem terenu, polnem pritlikavih borovcev). Ampak, ko prideš dol, vidiš, da se je splačalo (samo ne preveč razmišljat, kako boš prišel nazaj gor).
Uvala Stiniva
Mesto Vis
V sredini otoka se pri naselju Žena Glava nahaja Titova špilja, prav tako dostopna z avtomobilom, le še kakih 150 kamnitih stopnic, ki jih varujejo prijazni martinčki vas loči do nje.
Kažipot
Titova špilja in nje obiskovalec tovariš Primož
Če ste že prišli na Vis, si morate vsekakor ogledati naravno čudo Modra špilja, ki se nahaja na manjšem otoku Biševo, ki leži JZ od otoka Vis, pred vrati mesta Komiže. Do nje se lahko zapeljete s turistično ladjico, potem pa vas z majhnim čolnom zategnejo v špiljo, kjer lahko nekaj trenutkov občudujeto nepopisno lepoto narave.
Vhod v modro špiljo
Med drugim Vis slovi kot otok rožmarina in palm, zato so vonjave v zraku res aromatičneee.
Otok palm; pred njimi oz. nad njimi stoji neka nedomorodka
Za konec pa še ena kulinarična. Vis slovi tudi po t.i.i seoskih domačinstvih, kjer se po predhodni rezervaciji in naročilu hrane prepustiš, da te pogostijo pravi viški domačini z domačo hrano in še bolj domačo kapljico (vinsko, da se razumemo). Na uho so nama prišepnili, da je ena od boljših seosko domačinstvo Roki’s v vasi Plisko polje. Z možem sva se odločila, da preizkusiva hobotnico pod peko in ni nama bilo žal. Za predjed so nama ponudili avtohtono specialiteto, ki se ji reče viška pogača. To ni klasična pogača kot je npr. belokranjska, ampak je narejena iz testa, ki je podobno testu za pizzo (le da je bolj rahlo), v sredini pa ima nadev iz pražene čebule in svežih sardelic. Mnjami in za prste oblizat. Bila je tako slastna, najina želodčka pa tako prazna, da nisva uspela slikati niti drobtinice pogače… Jebi ga.
Potem pa je na vrsto prišla glavna jed, pred tem pa nama je gazda Roki dovolil, da sva pokukala v njegovo kuhinjo, kjer so se pekle stvari pod peko (v posebnih litoželeznih posodah s pokrovom).
Kuhinja in gazda Roki
Za prilogo zraven hobotnice je bil krompir, riž in korenček. Vse je pripravljeno v enem loncu, zato je okus res morski… (če pa niste ljubitelji morskih živalic, lahko poskusite npr. teletino pod peko).
Hobotnica pod peko
